Franc Kuzmič

Društvo bibliotekarjev Pomurja

Ustanovni občni zbor Društva Bibliotekarjev Slovenije, podružnice v Murski Soboti, je bil 17. avgusta 1963 v Murski Soboti. Podružnica je takrat vključevala štiri takratne občine – in še danes tako imenovane upravne enote: Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Poleg knjižničarjev iz Pomurja so pritegnili v društvo še nekatere vidne osebnosti kot častne člane, kakor: Miška Kranjca, Ferda Godino, Rudija Čačinoviča, Franca Šebjaniča. V arhivu sta shranjeni zahvalni pismi Čačinoviča in Godine. Tako je društvo štelo 12 članov.

Društvo je imelo sprva, kakor vsako, začetniške težave, saj se je moralo prebijati skozi skromna finančna sredstva in dobro voljo članov. Društvo se je odločilo sistematično skrbeti za razvoj splošne strokovne in prosvetne kulturne izobrazbe občanov Pomurja. Prizadevalo si je konkretno sodelovati pri sestavi statutov knjižnic, nuditi pomoč občinam pri uveljavljanju prave vloge knjižnicam, pozneje tudi matične službe. In še več drugega.

Murskosoboška podružnica je že leta 1964 s sodelovanjem Društva bibliotekarjev Slovenije pripravila v oktobru strokovno posvetovanje knjižničarjev iz Slovenije. Zaradi obsežnih priprav, ki so bile potrebne, so se najbolj angažirali soboški knjižničarji iz Študijske knjižnice in Mestne knjižnice in čitalnice. Priprave so obsegale pripravo vabil za 200 udeležencev, za vse oskrbo prenočišča, izlet, organiziranje družabnega večera. Po večletnih srečanjih so ti udeleženci še vedno izražali navdušenje v Prekmurju kot »luštno«. Gostitelji so pripravili referat Knjižnice v Pomurju, ki je izšel tudi v Knjižnici, glasilu društva.

Leto 1964 je zahtevalo tudi sodelovanje pri sestavi sedemletnega plana za knjižničarstvo. Društvo je svojim članom omogočalo udeležbo na republiških srečanjih, nekaterim tudi udeležbo na večjih ekskurzijah v inozemstvo.

Leta 1965 so v pomurskih knjižnicah analizirali kadrovsko zasedenost in ugotovili, da je pereča. Čez pet let se je stanje počasi  izboljšalo, saj so prvi knjižnični delavci dokončali na Pedagoški akademiji v Ljubljani smer knjižničarstvo, ali pa si pridobili višjo ali visoko izobrazbo, celo magisterij. To velja seveda za večje pomurske knjižnice, medtem ko so krajevne imele še vedno priučene volonterje, največ učitelje.

Podružnica je leta 1965 imela 22 članov.

V tem obdobju je bila izvedena še registracija knjižnic ter ureditev knjižnice v Lendavi ob precejšnji pomoči knjižničarjev iz soboške Študijske knjižnice.

V predavanjih, ki so jih organizirali, tudi seminarjih, ki so jih pripravili, so posvečali največ pozornosti pospeševanju kulturnih dejavnosti madžarske narodnosti v Prekmurju in ureditvi izposojevališč po vaseh.

Za predsednika podružnice so leta 1966 izvolili Jožeta Zrima, dolgoletnega upravnika soboške Mestne knjižnice in čitalnice, ki se je predvsem zavzemal za seminarje volonterjem in vsaj manjše nagrade za delo na podeželju.

Za predsednika društva je bil leta 1968 izvoljen ravnatelj Študijske knjižnice Štefan Sedonja, ki se je ponovno usmeril k poživitvi ljudskega knjižničarstva na področju štirih pomurskih občin. Podružnica je predlagala za Čopovo nagrado Jožefa Zrima, ki jo je tudi prejel. Sodelovali so pri konzultaciji gradnje nove knjižnice v Gornji Radgoni. Podružnica je prav tako posredovala pri predstavnikih občin Lendava in Ljutomer za boljše materialne pogoje za knjižnice in knjižničarje.

Štefan Sedonja je imel leta 1970 v Mariboru koreferat o knjižnicah na dvojezičnem področju, kar je bilo objavljeno tudi v Knjižnici.

Leta 1973 je sprejela vodenje podružnice Nikica Brumen, bibliotekarka Študijske knjižnice v Murski Soboti. V tem času se je pripravljal zakon o knjižničarstvu, pri katerem je sodelovala tudi soboška podružnica.

Ko so leta 1974 imeli občni zbor v Lendavi, je predsednica Nikica Brumen v svojem poročilu o prehojeni poti poudarila, da je majhna pomurska podružnica »vendarle doprinesla svoje mesto in vlogo v razvoju knjižničarstva v Pomurju«.

Na letni konferenci DB Pomurja, ki je bila 19. 3. 1977 v Ljutomeru, so govorili o bibliobusu. Bela Sever, takrat ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, se je lotil akcije za nakup bibliobusa z namenom, da bi fizično približali knjigo v tiste predele Pomurja, ko so nekje na robu kulturnih dogajanj. Sporazum je bil podpisan že 22. 4. 1976. Osnovna težava so bila finančna sredstva. Na tej konferenci so ugotavljali, da je potrebno najti nove oblike približevanja knjig v gospodarske organizacije, posodobiti krajevne knjižnice, urediti knjižnice na dvojezičnem območju. Šest članov društva se je v septembru 1977udeležilo jesenskega zborovanja slovenskih knjižničarje na  Otočcu na Dolenjskem, medtem ko se je predsednik društva udeležil zvezne letne skupščine v Mostarju.

Društvo je dobro sodelovalo in še sodeluje z društvi na Madžarskem (v Sombotelu in Monoštru), svoj čas tudi z Avstrijo (Radkersburg in Gradec).

Ves čas so se člani vključevali v komisije za sprejemanje raznih knjižničarskih aktov v republiškem merilu, bili pa prav tako aktivni v raznih vodstvenih odborih in komisijah.

Veliko so pripomogle nedvomno tudi ekskurzije po raznih knjižnicah doma in v tujini, kjer so člani lahko spoznali delovanje, razne zanimivosti in dobili nove ideje.

Društvo je v času več kot petdeset let vodilo nekaj zelo strokovno uspešnih predsednikov, ki so za svoje delo prejeli razna knjižničarska priznanja na republiški oz. državni ravni.

V več kot polstoletnem delovanju so bila v Pomurju kar štiri uspešna strokovna posvetovanja (1964 v Murski Soboti; 1977 v Moravcih; 1989 in 2001 v Radencih), na kar je kot številčno majhno društvo tudi ponosno.

Predsedniki:

Nikica Brumen (1963-1966)

Jože Zrim (1966-1969)

Štefan Sedonja (1969- 1973)

Nikica Brumen (1973-1975)

Bela Sever (1975-1977)

Nikica Brumen (1979-1981)

Vera Gorički (1981-1983)

Jože Vugrinec (1983-1988)

Vera Gorički (1988-1990)

Franc Kuzmič (1990-1996)

Vanda Kovač (1996-2001)

Metka Sraka (2001-    )

Članstvo:

/leto in število članov/

1963 – 12

1965 – 22

1969 - 15

1974- 23

1981 – 33

1983 – 27

2017 – 56

Članstvo je nihalo predvsem zaradi izstopov (zaposlitev v drugi dejavnosti, upokojitev, prenehanje z volonterskim delom ipd.) in prihodom novih delavcev in ljubiteljev.

Arhiv Društva bibliotekarjev Pomurja je shranjen v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.