Decembrska drobtinica - Prehrana božično-novoletnih praznikov

Pogostitev za šolarje ob obisku Dedka Mraza, Murska Sobota, december 1953, foto Jože Kološa. Hrani: PMMS.

Nevsakdanje jedi so zaznamovale praznične dneve, ki so se razlikovali od vsakdanjih. »Pa smo se svetkof najbole veselili, ker smo bojšo hrano dobili.« Na Ženiku je veljalo, da je na božič moralo biti najboljše kosilo, za veliko noč najboljši zajtrk in na fašenk najboljša večerja. Isto je veljalo v Nasovi, s tem, da je božično kosilo moralo imeti devet riht, to je devet različnih jedi.

Pogosti darovi otrokom za miklavževo (6. 12.) so bili suho sadje, sveže sadje, piškoti, bonboni. V Gančanih je mati otrokom spekla miklavže, kvašene kruhke v obliki parkeljnov, za oči je dala zrna popra. V Gančanih so na lucijino (13. 12.) pekli neslane potičke iz črne moke. Najprej jo je pojedel gospodar, nato gospodinja in ostali družinski člani.

V Veliki Polani so za božič kuhali svinjska rebra in hrbet in so jedli, ko so prišli od polnočnice. Božično darilo v Stanjevcih otrokom je bila pomaranča in mala čokolada, to je Jezušček prinesel.

Na štefanovo (26. 12.) so v Črenšovcih fantje med mašo v dekleta, ki so jim bila všeč, metali jabolka - v spomin na legendo o Štefanu, ki je bil kamenjan. V Turnišču so dekleta poklanjala svojim fantom rdeča jabolka. Na Kukeču (katoliki), v Gančanih so nosili v cerkev blagoslavljat sol. V Veržeju so nosili v cerkev prekajeno meso in klobase: »Bla takša zapovid. Zbirca je bila, tan ostalo, to so delali že pred nami. Kan pa je meso šlo, pa ne ven.«

Na janušovo (27. 12.) so na Kukeču, v Gančanih, Gomilici nosili blagoslavljat v cerkev vino. V Gomilici je gospodinja naredila požirek blagoslovljenega vina in se prekrižala, v preteklosti ga je zlila v sode z vinom. Na hanževo so v Brebrovniku kravi, ki je telila, nalili blagoslovljeno vino, da bi bila močnejša, teletu pa dali kos kruha z vinom, da dobi moč.

V Logarovcih so otroci, ki so hodili na pametivo (28. 12.), v dar dobili jabolka, suhe slive in rožiče. Pametjaki v Križevcih pri Ljutomeru so v dar dobili suho sadje. V Policah so otroci nosili nahrbtnik, v katerega so zlagali male kolačeke in jabolka, ki so jih dobili v dar. V Gančanih so otroci dobivali jabolka in pogače. V Drakovcih so otrokom dali koruzne pogačke, ki jih niso bili najbolj veseli, saj so bile trde.

Otrok ob okrašenem drevescu, Murska Sobota, januar 1956, foto Jože Kološa. Hrani: PMMS.

V Filovcih so otroški trikraljevski koledniki dobili koruzno pogačo s suhim sadjem.

Postni čas in dnevi so bili brez mesa. Takrat je bila hrana zabeljena z belim ali bučnim oljem ali maslom. Za božični post so v Prosečki vasi jedli pečena jabolka. Pekač so pomastili z mastjo, popekli jabolka v krušni peči in poškropili s sladkano vodo ter še enkrat popekli. V Veržeju so na post (velikonočni in božični) jedli enostavne juhe (krompirjevo, prežganko ali cigansko).