Franc Kuzmič

Topografija protestantskih spomenikov Puconci - Radkersburg

 

PUCONCI

Cerkev

Zemljišče za gradnjo cerkve v velikosti šestih oralov so dobili verniki od grofa Maximilijana Battyánya in na njem postavili cerkev, šolo in župnišče. Prva cerkev je bila precej manjša in dokaj skromna. Leta 1795 so k cerkvi prizidali stolp in nabavili dva zvonova. Leta 1902 so renovirali cerkveni stolp, leta 1903 kupili stolpno uro. Leta 1909 so cerkev renovirali zunaj in znotraj. Kupili so celotno novo opremo, razen oltarja in prižnice.

Iz puconske cerkvene občne so se oblikovale samostojne cerkvene občine.

1792 – Bodonci
1890 – Murska Sobota
1893 – Moravci

Lit.: Evgen Balažic: Zgodovina puconske cerkvene občine. Puconci 200; Vili Kerčmar: Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota 1995, str. 303-318

Šola

Šola v Puconcih je začela delovati leta 1783 in je gostovala v zasebnih hišah. Leta 1800 so postavili leseno poslopje. Jeseni 1860 so zgradili zidano enonadstropno stavbo, ki stoji še danes.

Lit.: Miroslav Kokolj, Bela Horvat: Prekmursko šolstvo. Murska Sobota, str. 487

Pokopališče

Pokopališče je sodobno urejeno in je tako ostalo le malo starih nagrobnikov. Te so bodisi opustili ali nadomestili z novimi. Do nedavnega so bili na pokopališču še nagrobniki, ki so potrjevali dejstvo, da so bili tukaj pokopani evangeličani drugih vasi, ki so pripadali takratni še zelo obsežni cerkveni občini, tako tudi pripadniki evangeličanske veroizpovedi iz Radgone in okolice, kakor je določala takratna zakonodaja.

Zemljišče za pokopališče je podarila grofovska družina Szápáry iz Murske Sobote.Na pokopališču so ohranjeni nagrobniki nekaterih duhovnikov puconske cerkvene občine, kakor Aleksandra Terplana (1816-1858), Rudolfa Cipota (1825-1901), Gyule Porkolaba (1871-1913), Adama Lutharja (1886-1972) idr.

Vili Kerčmar: Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota 1995, 303

Spominski steber

Spominski steber je bil postavljen leta 1933 v spomin na mesto, gumnu Jakoba Ferenca Küharja), kjer je bilo pred 150 leti prvo bogoslužje v času od 11. 10. 1783 do 8. 12. 1784.

Steber je iz betona, visok 3 m in masiven z granitno ploščo in napisom:

»Zmisli si na zdavnja vremena, brodte leta preminoči porodov, opitaj tvojga očo, naj ti pripove, tvoje starce, oni ti vsa nazvestijo« V. Moz. 32,7.

Pred 200 leti so na porob protireformacije spadnole cveteče evang. gmajne krajine naše. Po dugi 50 letaj je Düh Gospodnov na žitek pozvao Püconsko spravišče cerkveno; od 1783. okt. 12. do 1784 dec. 8 je na etom prostori vu gumli Kuhar Ferenc Jakoba držao evng. božo slüžbo Berke Balaž, prvi Puconski duhovnik, preporodnikom, vernikom, vezdašnje Püconske, Bodonske, Sobočke, Moravske, Lendavske, Radgonske fare.«

Eben-Haezer t.j. do etiga mao nam je pomago Gospod. I. Šam 7,12.«

Zgoraj ima motiv križa kot simbol vere.

Svečanost otvoritve je bila 22. 10. 1933. Odprtje je opravil Jožef Benko, državni poslanec in senioratni inšpektor.

Namen tega spomenika je, »da pri naši potomcaj nepreide v pozáblenost, nego opomina faro, spomina tühinca, ki eto mesto goripoišče.« (DL 1933/12)

Lit.: Düševni list 11 (1933) 12, 117-132; Evgen Balažic: Zgodovina puconske cerkvene občine. Puconci 2003, str. 62-67

Spametnost

Spomenik je postavljen ob 250-letnici ponovne oživitve evangeličanskih cerkvenih občin v Prekmurju.

Idejna zasnovo je dal Evgen Balažic, spomenik je izdelal akad. kiparka Irena Brunec Tebi.

Na marmornem krogu so zapisane prekmurske evangeličanske cerkvene občine in letnica njihovega nastanka; sredi se dviga suho steblo, ki začne brsteti. V podnožju stebla je odprta knjiga/zvitek, ki ponazarja SPAMETNOST, kar pomeni:

svoboda,
pismenost,
apologija,
materinščina,
ekumena,
toleranca,
napredek,
odgovornost,
svetost,
transcendentnost

Poleg besedila na knjigi je še relief goloba, ki simbolizira Svetega Duha in roka, ki simbolizira Boga.

Na vrhu stebla je trikotnik z očesom v sredini, kar simbolizira sv. trojstvo.

Lit.: Evgen Balažic: Zgodovina puconske cerkvene občine. Puconci 2003, str. 62-67

STRUKOVCI

Spominska plošča

Spominsko ploščo so odkrili na svečanosti 29. 6. 1923 ob 200-letnici rojstva Števana Küzmiča. Slavnosni govornik je bil bodonski duhovnik Karel Šiftar.

Plošča je bila vgrajena na fasado takrat obstoječe hiše, ki pa ni bila njegova  rojstna hiša. Na fasadi je bil v polkrogu napis s črnimi črkami Dika njemi! pod njim pa plošča v belem marmorju z napisom:

»V etoj hi'zi sze narodo

Küzmics Stevan

1723.«

Spodaj je vgravirana odprta Biblija z napisom Bib-lia.

Ploščo so oskrbeli prebivalci Strukovec.

Lit.: Düševni list 1 (1923) 8, 88

Spomenik

Med cesto in hišo na domnevni domačiji stoji spomenik v obliki navzgor obrnjenega peresa.

Napis

»Ob 250 – letnici

rojstva Štefana Küzmiča

(1723 – 1779) postavili

Skupščina občine in

Kulturna skupnost

Murska Sobota.

Strukovci, 14. oktobra 1973«

Zagvüšno

etoga

vezdešnjega

človečanskoga

naroda stalnost

je takša:

da vekši tao njega

more zadovolen biti

s tistim jezikom

šteroga se je vu onoj

krajini vu kateroj žive

nücati i na svoj hasek

obračati od majncena

navčo.«

            Iz predgovora

k Novemu zakonu

Štefana Küzmiča

Načrt je naredil arhitekt, rojak, Ludvik Tomori.

Svečano odprtje je bilo 14. 10. 1973 ob 250-letnici Küzmičevega rojstva.

Spomenik je odkril slavnostni govornik dr. Anton Vratuša.

Lit.: Delo (Ljubljana), 13. 10.1973; Vestnik (Murska Sobota) 18. 10. 1973, str. 1+3

TIŠINA

Herberstorffov nagrobnik

Epitaf naj bi odkrili pri obnavljanju tišinske cerkve v času župnika Franca Ivanocyja.

Marmorni pravokotni blok, višina 228 cm, širina 127 cm, globina 12 cm.

Nagrobnik je lep primer renesančnega plastično obdelanega epitafa. Izdelek je neznanega poznorenesančnega kiparja. Baron Karl von Herberstorff je upodobljen v nizkem reliefu v ležečem stanju kot pokojnik in ima dostojanstveno viteško oklepno opremo. Na glavi, ki počiva na veliki blazini, ima pokojnik vojaški šlem z dvignjenim vizirjem. Obraz kaže brkatega in nekoliko priletnega moža z zaprtimi očmi. Na obeh straneh šlema se v dekorativnih pramenih bohoti velika urejena perjanica. Zasnova je strogo simetrična, kar se kaže v vzporedno postavljenih nogah, sklenjenih rokah nad pasom ter razporeditvi stanovskih atributov. Ob desni nogi je heraldično znamenje, više kratko bodalo, desno pa dolgi meč, kar so simboli vojaške službe.

Napis:

HIE LIGT UNDI RUET IN GOTT DER WOLLGEBORN HERR HERR CARLL FREYHERR VO. .D ZU HERBERSTO.FF AUERHALLSTORFF UD PRAUNEGKEN, WELICHER VE.SCHIDEN IST DEN 5 TAG OCTOBER IN 1606 .AR DEN DE. ...CHHTI.. GOTT ..N FRÖLIC.E AU.......UNG VERLEICHE AMEN.

Transkripcija:

Hie(r) ligt undi ruet in Gott der Wolgebor(e)n(e) Herr / Herr Carll Freyherr vo[n u](n)d Praunegken, welicher ve[r]/schiden ist den 5 Tag October in 1606 [Y]ar, / den de[rma]chti[ge] Gott [ei]n(e) frölic[h]e Au[fersteh]ung verleiche, amen.

Prevod:

Tu leži in počiva v Bogu blagorodni gospod Karl baron Herberstorffski, Auerhallstorffski in Prauneški, ki je umrl 5. oktobra leta 1606 in ki naj mu mogočni Bog podari veselo vstajenje, amen.

Karl von Herberstorff je bil štajerski plemič in član deželnih stanov. Rojen je bil 23. 12. 1547, umrl pa 5. 10. 1606 in je bil pokopan na Tišini. V Radgoni in njeni okolici je vneto podpiral protestantizem, organiziral varno zavetišče pregnanim protestantom na Petanjce. Leta 1598 je bil imenovan za inšpektorja za izgnance iz Štajerske. Po vsej verjetnosti se je nazadnje moral še sam zateči na Petanjce.

Lit.: M. Zadnikar: Umetnostni spomeniki v Pomurju. M. Sobota 1960, 90 in sl. na str. 89; S. Vrišer: Renesančni viteški nagrobniki v Sloveniji, v: Zbornik za umetnostno zgodovino. Ljubljana 1965, 200 s. in sl. 95 na str. 198; E. Cevc: Kiparstvo na slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981, 102 in sl. 65; J. Balažic: Umetnostna podoba Prekmurja med 16. in 19. stoletjem. Med pozno gotiko in dobo historicizmov, v: Katalog stalne razstave. Pokrajinski muzej Murska Sobota. Murska Sobota 1997, 127 s., prim. še kat. št. 314 na str. 357 (opis) in str. 120 (slika reprodukcije); Theodor Hari: Johannes Kepler in začetki reformacije v Prekmurju. Murska Sobota 1999, str. 125-126.

BAD RADKERSBURG

Grb Herberstorffov

Plemiška družina Herberstorffov, ki izhaja iz stare štajerske viteške rodbine in se v listinah omenja že v prvi polovici 12. stoletja, je dobila od več mogočnikov v fevd posestva. Franz von Herberstorff je imel sinova Karla (1547-1606) in Otta (1551-1601). Otto je živel na gradu Kalsdorf in njegov sin Adam  je zaslovel v politični karieri. Družina Herberstorffov se je zgodaj oprijela Luthrovega nauka.

Lit.: Heimo Halbrainer: Po sledeh protestantov, Judov, Romov in Slovencev v Radgoni in okolici. /2. izd./ Graz 2003; Theodor Hari: Johannes Kepler in začetki reformacije v Prekmurju. Murska Sobota 1999, str. 90-94

Herberstorffova palača

Carl von Herberstorff je dal leta 1583 v Radgoni (danes Bad Radkersburg) na trgu zgraditi palačo v renesančnem slogu. To potrjuje izčrpen napis na severni strani notranjega dvorišča. Pozneje se je imelovala Freyspurghof. Danes je to trgovina Obal na Langgasse 27.

Lit.: Heimo Halbrainer: Po sledeh protestantov, Judov, Romov in Slovencev v Radgoni in okolici. /2. izd./ Graz 2003; Theodor Hari: Johannes Kepler in začetki reformacije v Prekmurju. Murska Sobota 1999