Franc Kuzmič
Pedagoško delo Mikloša Küzmiča
Mikloš Küzmič si je veliko prizadeval, da bi dvignil prekmurske katoličane kulturno, duhovno in tudi do neke mere politično. Narodu ni služil samo z govorjeno besedo, ampak tudi s peresom in nenehnim prizadevanjem za uveljavitev narodovih pravic.
Rojen je bil 15. septembra 1737 v Dolnjih Slavečih v Prekmurju. Po triletnih bogoslovnih študijih v Györu (1763) je bil grajski kaplan pri Gradu na Goričkem. Od oktobra 1763 je bil župnik in vice dekan "slovenske okrogline" pri Benediktu v Kančevcih v Prekmurju, kjer je ostal do svoje smrti 11. aprila 1804.
Poleg knjig s povsem versko vsebino je Küzmič namenil za šolo in cerkev abecednik, katekizem, lekcionar, pesmarico, molitvenik in svetopisemske zgodbe.
Veliko svojega dela in skrbi je posvetil Mikloš Küzmič šoli, saj je ravno doba, v kateri je živel, snoval in deloval, posvečala šolstvu in vzgoji velik pomen, poleg tega pa tudi prekmurski katoličani niso hoteli zaostajati za prekmurskimi protestanti, ki so v tem času imeli med ljudstvom že šolske in druge nabožne knjige.
V Prekmurju so obstajale župnijske šole (evangeličanske in katoliške), kjer je bil kantor obenem še učitelj. O tem poročajo razni vizitacijski zapisniki, ki so še ohranjeni. Že takrat je trajal pouk štiri leta. Za vsakega otroka, ki je obiskoval šolo, so starši plačevali prvo in drugo leto šolanja ob vsakem kvartu po 25 denarjev, v tretjem in četrtem letu po 32 denarjev, nadaljnji pouk pa ob vsakem kvartu po 50 denarjev. Vizitacija iz leta 1756 samo v soboški dekaniji našteva 10 šol. Vizitacija iz leta 1698 pa omenja šole, navaja učitelje-kantorje imenoma in govori celo o njihovi izobrazbi. Vizitacija iz leta 1756 se pohvalno izraža o večini učiteljev-kantorjev, in sicer, da imajo zadostno izobrazbo in da svoje dolžnosti v redu opravljajo. Takšno je bilo torej stanje šolstva pred Küzmičevim nastopom. Tem šolam, ki so bile brez vsake šolske knjige, je Mikloš Küzmič oskrbel v duhu prosvetljene dobe potrebne učbenike. Pripomniti še velja, da se je Küzmič ravnal po šolskem načrtu prosvetljene dobe in prirejal splošno veljavne učbenike, kar med drugim izpričuje imprimatur v abecedniku iz leta 1790 (ABC knižica).
Njegov Szlovenszki Silabikar (1780), abecednik "z-steroga sze decza steti more navcsiti", kateremu je bil dodan tudi "krsztsanszki navuk", je doživel deset ponatisov in je po vsebini enak abecedni tablici, ki jo je moral imeti učenec prvi dve leti v osnovni šoli.
Kratka summa velikoga katekizmussa... (1780) je izvleček velikega katekizma z vprašanji in odgovori, ki je bil namenjen šolarjem višjega razreda.
Drugi del čitanke je bila ABC kni'sicza na narodni soul haszek - ABC könyvetske a nemzeti iskolaknak hasznokra". Da je bil ta abecednik uradni učbenik, kakor sem že prej omenil, priča v začetnici natisnjen cesarsko-kraljevi imprimatur. V abecedniku poteka na eni strani madžarsko besedilo, na drugi pa vzporedno slovensko. Čeprav ni na naslovni strani navedeno ime Mikloša Küzmiča, je to delo njegovo. To je dokazano iz Küzmičevega pisma sombotelskemu škofu Janosu Szilyju. Ker nam pismo pove nekaj več o samem učbeniku, težavah v zvezi z učbenikom in o okoliščinah, ki so takrat pestile tudi ostale predele v Sloveniji, bomo pismo (prevod J. Smeja) v celoti citirali.
"Prečastiti, predragi mi gospod škof! Prilagam vam Knjižico za osnovne šole, normalke, in ponižno poljubljam vašo desno roko. Če bo Knjižica tiskana v Budi, ne bo izšla brez napak, kajti tam ni korektorja, ki bi bil vešč našega jezika. Abeseda je napisana samo enkrat, kajti naša abeceda je ista kot madžarska (misli na prekmurski črkopis - F.K.). Kraja natisa nisem mogel označiti, ker ne vem, kje bo tiskana. Če bo natisnjena v Budi, se morajo pripisati naslednje besede: ...(navaja v Büdini in Szombathelyu, če bo tiskana tam in zahteva pripis tiskarne in črk - op. F.K.). Gospod škof! S svojim visokim ugledom delajte na tem, da bo Knjižica tiskana v Sombotelju, in to iz dveh razlogov: da bo izšla brez napak in da hitreje prejmemo izvode, saj so prejšnji abecedarji že pošli.
Priporočam se Vaši dragi naklonjenosti in veliki milosti ter ostanem Vaš najneznatnejši kaplan
Mikloš Küzmič,
benedički župnik, l. r.
Prečastitemu in predragemu gospodu škofu
V Ivanovskem dolu 18. oktobra 1789."
Knjižica (abecednik) je bila vseeno tiskana v Büdini (Budi) leta 1790. Ta abecednik je bil podoben Kumerdejevim "Vadenjem". Knjižica obsega abecedo, ki je podana zelo na kratko, sledijo zbrane rečenice in kratki poučni vzgledi, nenazadnje pa še krajša berila.
Šoli je Küzmič namenil še delo "Staroga i nouvoga testamentoma svete hištorie kratka šumma". Šola in cerkev sta terjali tudi pesmarico in molitvenik. Tako je izdal še molitvenik z naslovom "Kniga molitvena", ki je doživel kar 26 izdaj. V molitveniku so poleg molitev še pesmi, ki jih je prevedel iz terezijanske pesmarice.
Pomembni so še "Szveti Evangyeliomi" (1780), in sicer štirje evangeliji nove zaveze. Prirejeni so kot berila pri bogoslužju, obenem pa tudi v šoli.
Küzmič je skrbel tudi za učiteljski naraščaj in je zato pošiljal nadarjene dečke v sirotišnico v Köszeg, kjer so se izobraževali.
Gorečnost za svoj narod kaže med drugim dogodek: ko je cesar Jožef II. potoval skozi Slovensko krajino, ga je Küzmič kot dekan pozdravil., Cesar mu je posebno priporočil, naj skrbi za knjige v ljudskem jeziku in mu je naklonil v ta namen gmotno podporo.
Za dvig šolstva je veliko storil tudi kot šolski nadzornik in tako pripomogel, da so se njegovi slovenski, domači, učbeniki uporabljali skoraj polnih sto let in da je dal svojemu ljudstvu knjigo v materinem jeziku, da se zave svoje pripadnosti. In prav na tem področju pedagogike - kot pospeševalec šolstva na domačih prekmurskih tleh zasluži, da se ga spomnimo in spominjamo.
Literatura:
Ivan Zelko: Mikloš Küzmič. M. Sobota (PMD) 1937
Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. I. del. Ljubljana (DZS) 1963
Ivan Andoljšek: ABC knjižica na narodni šoul hasek. Sodobna pedagogika (Ljubljana) 1956, 240-244
Niki Brumen: Ob razstavi Mikloša Küzmiča. Vestnik (Murska Sobota), 1974, št. 19, str. 5
Franc Kuzmič: Pedagoško delo Mikloša Küzmiča za Prekmurce. Sodobna pedagogika (Jubljana) 38 (1987) 7-8, str. 392-393